Categories
Energetske izkaznice stavbe Obnovljivi viri energije Splošno

Energetska izkaznica: Nujno zlo ali koristen dokument?

Zakaj potrebujemo energetsko izkaznico stavbe?

Evropska direktiva EPBD iz leta 2002 prvič omenja energetske izkaznice, katere je nato v slovenski pravni red prenesel Energetski zakon [i] leta 2006. Direktiva je del strategije na področju podnebnih sprememb in zanesljivosti oskrbe [ii], saj se Evropska unija že dolgo zaveda negativnih vplivov odvisnosti od uvoza energentov, predvsem naftnih derivatov, premoga in zemeljskega plina. Spomin na prve dni leta 2009 je še zelo svež, ko je bila Slovenija kar 14 dni v negotovosti glede dobave zemeljskega plina na račun Rusko-Ukrajinskega spora.

Proces implementacije energetskih izkaznic v prakso je bil nato zaključen v letu 2013, ko je bil licenciran prvi nabor neodvisnih strokovnjakov in tako je Slovenija postala ena zadnjih držav iz Evropske unije, ki je uredila to področje.

Strošek nakupa stanovanja in obratovalni stroški

V poročilu o nepremičninskem trgu v Sloveniji za leto 2013, je razviden podatek o povprečni ceni rabljenega stanovanja [iii], ki znaša slabih 80.000 EUR. Povprečni letni obratovalni strošek gospodinjstva, ki vključuje strošek za plin, kurilno olje, električno energijo in druga trda goriva, je v Sloveniji 1.650 EUR [iv]. S poenostavljenim izračunom brez vrednotenja denarja lahko za 30 letno obdobje dobimo razmerje med stroškom za nakup 80.000 EUR  in obratovanje 50.000 EUR (Graf 1). Za obdobje 30 let predstavljajo obratovalni stroški 38% in če obdobje raztegnemo na 50 let, predstavlja strošek obratovanja že kar 51% vseh stroškov oz. 82.000 EUR, torej več kot sam nakup stanovanja!

 

Obratovalni stroški in nakup stanovanja
Graf 1: Razmerje stroška nakupa in obratovanja, brez upoštevanja vzdrževalnih stroškov, stroškov razgradnje in vrednotenja denarnih sredstev. Projektna življenjska doba stavbe po Evrokod evropskih standardih je 50 let.

Strošek energije se je do nedavnega zdel samoumeven in celo zanemarljiv, vendar danes cene energentov narekujejo, da je potrebno razmišljati o učinkovitejši rabi energije in obnovljivih virih energije, pa če tudi se zanemari zaskrbljujoče dejstvo energetske odvisnosti Slovenije in Evrope.

Za koga je obvezna?

Energetska izkaznica (Slika 1) je obvezna za vse novogradnje in vse stavbe, katere se prodajajo. Prav tako je obvezna za vse stavbe, ki se oddajajo v najem za obdobje daljše od 12 mesecev.

Izgled računske in merjene energetske izkaznice
Slika 1: Izgled računske in merjene energetske izkaznice (prva stran)

Do prihoda energetske izkaznice ni bilo relevantnega podatka, s katerim bi lahko primerjali stanovanja ali poslovne prostore s stališča stroškov za ogrevanje. Energetska izkaznica ravno s tega stališča ščiti potrošnika pri nakupu in najemu, pri čemer strošek izdelave vedno krije prodajalec ali najemodajalec. Strošek izdelave energetske izkaznice za stanovanjske stavbe mora plačati lastnik oziroma lastniki stavbe in se šteje kot strošek rednega upravljanja, vezanega na učinkovitejšo rabo energije.

Energetska izkaznica lastniku podaja tudi nabor ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe (Slika 2), kar dolgoročno prinaša tudi finančne koristi in kar je najpomembneje, povečanje ugodja bivanja.

Obvezen sestavni del energetske izkaznice so priporočila za izboljšanje energetske učinkovitosti
Slika 2: Obvezen sestavni del energetske izkaznice so priporočila za izboljšanje energetske učinkovitosti

Katere stavbe so izvzete?

Glede na energetski zakon EZ-1 [v], zahteve glede energetske izkaznice ne veljajo za:

  • stavbe, ki se oddajajo v najem za obdobje, krajše od enega leta,
  • stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine,
  • stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti,
  • industrijske stavbe in skladišča,
  • nestanovanjske kmetijske stavbe, če se v njih ne uporablja energija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev,
  • enostavne in nezahtevne objekte ter
  • samostojne stavbe s celotno uporabno tlorisno površino, manjšo od 50 m2.

Cena energetske izkaznice

Trenutno (marec 2014) je v Sloveniji okrog 150 licenciranih neodvisnih strokovnjakov [vi], ki so izdali 132 izkaznic [vii], kar predstavlja 0,9 izkaznice na izdelovalca. Ta nakazuje, da je trg še nedozorel in odpravlja strah po prevelikih cenah, saj je povpraševanje mnogo manjše od trenutnih kapacitet izdelave. Cene že izdelanih izkaznic se gibljejo med 0,25 in 0,8 EUR/m2. Vlada je 27. februarja 2014 omejila zgornjo ceno energetskih izkaznic, vendar bi bilo bolj smiselno omejiti cene navzdol, saj prihaja do dampinških cen s strani izdajateljev energetskih izkaznic, čemur verjetno botruje propadli gradbeni sektor. Izkaznica ni sama po sebi namen in mora biti koristen dokument, nikakor pa nujno zlo, kot se prikazuje v javnosti.

Peter Ušeničnik, univ. dipl. inž. el.
energetski manager
peter.usenicnik[afna]gmail.com

 


[i] GI ZRMK; http://www.gi-zrmk.eu/?page_id=100

[ii] EUR-Lex; http://new.eur-lex.europa.eu

[iii] GURS; Poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu za I. polletje 2013

[iv] SURS; http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=5832

[v]Ministrstvu za infrastrukturo in prostor;
http://www.energetika-portal.si/novica/n/drzavni-zbor-po-ponovnem-odlocanju-potrdil-energetski-zakon-ez-1-8758/

[vi] http://energetskaizkaznica.si/seznam-izvajalcev/

[vii] Ministrstvu za infrastrukturo in prostor; http://www.mzip.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/799/7648/

Categories
Obnovljivi viri energije

Solarni sistem, ki ne potrebuje sonca

Novi fotovoltaični energijski sistem za pretvarjanje energije se lahko napaja s toploto, sončnimi žarki, ogljikovodikovimi gorivi ali s propadajočimi radioaktivnimi izotopi. Generator sistema je velik kot gumb, deluje pa lahko tudi do trikrat dlje kot litijeve-ionske baterije z enako težo.

Inovativni material

Inženirji so odkrili novo metodo, ki učinkovito spreminja toploto v elektriko. Uporabili so material z milijardami nanometričnih luknjic, vgraviranih na površini. Ko ta material absorbira toploto, izžareva energijo na točno določene valovne dolžine. Raziskovalci upajo, da bodo tehnologijo nekega dne uporabljali za vesoljska vozila na misijah, kjer sončne svetlobe ni.

Zmožnost pretvarjanja toplote iz različnih virov v elektriko bi lahko prinesla mnoge koristi, trdijo na inštitutu, še posebno, če bi to storili učinkovito in poceni, da bi tehnologijo lahko nekoč uporabljali tudi navadni potrošniki. Glede na to, da podjetja iščejo nove tehnologije za napajanje vesoljskih vozil, bo ameriška vladna agencija Nasa verjetno med prvimi zainteresiranimi za ta izum.

VIR: moj.dnevnik.si

Categories
Industrija Obnovljivi viri energije

Projekt DESERTEC v severni Afriki

Osrednji cilj projekta je postavitev koncentrirane sončne termoelektrarne (CSP) v severnih delih Afrike in prenos električne energije z visokonapetostnimi enosmernimi vodi v Evropo. V tem članku, predstavljamo koncept in glavne tehnologije. Projekt DESERTEC se je razvil z mreženjem politikov, znanstvenikov in gospodarstvenikov iz vsega Sredozemlja, iz česar je nastala pobuda za fundacijo DESERTEC, ki ima sedež v Nemčiji.

Izbira najboljše lokacije ponuja največje koristi v boju proti globalnemu segrevanju
Ko gre za boj proti globalnemu segrevanju je vpliv nalož v obnovljive vire energije, največji pri izbiri najboljše lokacije. Obnovljivi viri energije (E-OVE) na primernih lokacijah, lahko proizvedejo več čiste energije od tistih na manj primernih območjih. Zato je osnovna ideja koncepta DESERTEC, da se za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov izbere kraje, ki je najbolj primereni. Visokonapetostni enosmerni sistem (HVDC) prenaša električno energijo iz obnovljivih virov, na dolge razdalje z minimalnimi izgubami. To lahko zagotovi ekonomično, varno in trajnostno oskrbo s čisto električno energijo iz sončne energije.

Energije je v izobilju in imamo tehnologijo, da jo izrabimo
Ključni vidik koncepta DESERTEC je vključiti dele sveta, kjer je energije največ. V šestih urah, puščave na svetu prejemajo več energije od Sonca, kot jo človeštvo porabi v enem letu. Sonce sveti na ekvatorialni pas, ki zaobjema svet z obeh strani – in s tehnologijo, ki je zdaj na voljo, bi lahko večina držav dopolnilo svoj nabor energetskih virov s čisto električno energijo iz puščave. Zaradi hranilnikov toplote in sončnih termoelektrarn v puščavah, je lahko oskrba z električno energijo noč in dan, ki lahko idealno dopolnjujejo oskrbo električnih omrežij, ki temeljijo na nekonstantnih energetskih virih, kot je fotovoltaična (PV) in vetrna energija.

DESERTEC združuje varstvo podnebja in varnost oskrbe z energijo
Poleg varstva podnebja in zagotavljanje oskrbe z energijo, ima projekt prav tako velike prednosti v smislu razvoja in varnosti. Znanstvena podlaga koncepta DESERTEC je opisana TUKAJ.

 

Skica možne infrastrukture za trajnostno oskrbo Evrope z energijo, Bližnji vzhod in Severno Afriko (EU-MENA).
Skica možne infrastrukture za trajnostno oskrbo Evrope z energijo, Bližnji vzhod in Severno Afriko (EU-MENA).

Ključne tehnologije

Najpomembnejše tehnologije za izrabo energetskega potenciala sonca na puščavskih območjih, so uspešno v uporabi že več let. Vetrna energija in fotovoltaika sta splošno znani. Koncentrirane sončne termoelektrarne (CSP) in visoko napetostni enosmerni daljnovodi (HVDC) so pri tem projektu posebnega pomena:

Koncentrirane sončne termoelektrarne (CSP)
CSP deluje na naslednji način: Sončna energija se  s pomočjo ogledal koncentrira in segreva vodo. Izhodna pare se nato uporablja za poganjanje turbine in generatorja, ki proizvaja električno energijo. CSP elektrarne lahko dajejo električno energijo “na ukaz” – tudi po sončnem zahodu. To je posledica dejstva, da v nasprotju z električno energijo, lahko velike količine toplotne energije shranjujemo preprosto in z nizkimi izgubami.

Na ta način, so CSP elektrarne zmožne zanesljivo proizvesti velike količine energije in, če so del omrežja lahko skupaj z drugimi obnovljivimi viri energije, izravnavajo nihanja pri proizvodnji veterne in fotovoltaične električne energije. Tako lahko prispevajo k zanesljivosti in sigurnosti pri dobavi električne energije.

Na mestih v blizu obale lahko morsko vodo, uporabimo za hlajenje. Na ta način lahko, hkrati proizvajamo tudi pitno vodo. Za lokacij dlje od obale, se lahko varčuje z vodo in uporabimo hlajenje z zrakom. Na ta način je mogoče najbolje izkoristiti sončne lege, neodvisno od vodnih virov.

Masovna proizvodnja, tehnološki razvoj in vse večja konkurenca bo prispevala k nadaljnjemu zmanjševanju stroškov. Če politični voditelji sprejmejo odločne ukrepe zdaj, je lahko čista energija iz puščave konkurenčna fosilnim gorivom že v manj kot 10 letih.

Visokonapetostni enosmerni  prenos (HVDC)
Uporaba HVDC daljnovodov, omogoča prenos čiste energije iz puščav na dolge razdalje do centrov svetovne porabe. Približno 3 % na 1.000 kilometrov, so prenosne izgube dokaj nizke. Obvladljive stroške prenosa moči od 1-2 centov na kilovatno uro (kWh), več kot nadomešča bistveno večjo učinkovitost sončnih elektrarn, ki se nahajajo na puščavskih območij z več in bolj intenzivnim sončnim obsevanjem. V nasprotju z običajnimi daljnovodi na izmenično napetost, so lahko HVDC tudi na dolge razdalje nameščeni pod zemljo, kar povečuje njihovo sprejemanje v javnosti.

DESERTEC_whiteCSP
V roku 6 ur puščave sprejmejo več energije od Sonca, kot je človeštvo porabi v enem letu ", je izračunal dr. Gerhard Knies, nemški fizik in član nadzornega sveta DESERTEC Foundation, Source: DESERTEC Foundation, www.desertec.org
Categories
Industrija Obnovljivi viri energije

Google bo investiral 168 mio USD

Spletni gigant Google bo investiral 168 mio USD v največji sončni stolp (solarno stolpno elektrarno) na svetu.

Solarni stolp

Google je namenil 168.000.000 USD (117.300.000 EUR) v največjo solarno stolpno elektrarno (sončni stolp) na svetu. Razprostirala se bo na 1.500 hektarjev zemljišča v puščavi Mojave v jugovzhodni Kaliforniji. Ivanpah Solar Electric Generating System (ISEGS) bo imel 173.000 ogledal (heliostat-ov), ki bodo osredotočila sončni žarke na približno 137 m visok solarni stolp. Začetek gradnje elektrarne se je začel v oktobru 2010 in bo predvidoma ustvarila 392 MW sončne energije, ko bo končana po napovedih v zaključku leta 2013.

Čeprav je tehnologija sončnih stolpov trenutno manj razvita kot običajni PV sistemi, nudi večjo učinkovitost in boljše zmogljivosti za shranjevanje energije. Parabolični sistem sestavljajo parabolična zrcala, ki koncentrirajo sončno svetlobo v vakumsko cev, skozi katero teče tekočina za prenos toplote, ki se nato uporablja za ogrevanje pare pri standardni turbini.

Sistem solarnih stolpov, kot je ISEGS, se osredotoča na zbiranje velike površine sončne svetlobe v en sam sončni sprejemnik na vrhu stolpa, kjer se proizvaja para pod visokim pritiskom in temperaturo do 550 °C, ki nato poganja konvencionalno turbino in generator. Sistem ISEGS uporablja tudi suho hlajenje, ki zmanjšuje porabo vode za 90 odstotkov in uporablja 95 odstotkov manj vode kot konkurenčne solarne tehnologije. Voda je tudi ponovno dana v obtok, preden se ponovno uporabi za čiščenje ogledal.

Solarni stolp - sistem ogledal
Solarni stolp - sistem ogledal
Categories
Obnovljivi viri energije Splošno

Evropski teden trajnostne energije 2011

Leta 2008 so največ energije na prebivalca porabili v Luksemburgu, najmanj pa v Romuniji in na Malti; Slovenija je bila po končni porabi energije na prebivalca blizu evropskemu povprečju.

11.–15. april 2011 – evropski teden trajnostne energije
Prihodnji teden se bo začel peti evropski teden trajnostne energije; tudi letos bo v tem tednu dosegla vrhunec kampanja za Evropo trajnostne energije. V času evropskega tedna trajnostne energije bodo v okviru različnih dogodkov in prireditev predstavljene najnovejše inovacije med tehnologijami, politikami in praksami s področja energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. V Bruslju bodo potekale razprave, konference in razstave, ki jih pripravljajo Evropska komisija in druge institucije. Ti dogodki združujejo predstavnike industrije, znanstvenike in nosilce odločanja in jim tako nudijo priložnost za povezovanje. Hkrati organizirajo šole, organizacije, podjetja, javne ustanove in drugi po vsej Evropi lastne t. i. ‘energetske dneve’. Med 11. in 15. aprilom 2011 se bo tako po celotni Evropi zvrstilo več sto dogodkov, tematsko povezanih z obnovljivimi viri energije in energetsko učinkovitostjo. Med ključnimi dogodki tedna bo tudi podelitev evropske nagrade za trajnostno energijo; zanjo se letos potegujejo 303 projekti.

Končna poraba energije glede na sektor, Slovenija Zakaj naj se uporabljajo obnovljivi viri energije, zakaj naj bo raba energije učinkovita?
Raba obnovljivih virov energije postaja vedno pomembnejša, saj se vse bolj zavedamo omejenosti neobnovljivih virov energije (predvsem omejenosti fosilnih goriv) in njihovega vpliva na podnebne spremembe. Za doseganje trajnosti in varnosti oskrbe z energijo ter za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov sta poleg zamenjave neobnovljivih virov z obnovljivimi pomembna tudi učinkovita raba energije in zmanjšanje njene porabe. Za dosego teh ciljev potekajo na svetovni, evropski in nacionalni ravni številne dejavnosti. Evropska unija je leta 2008 sprejela podnebno-energetski paket, po katerem naj bi – tudi s pomočjo energetske učinkovitosti – do leta 2020 prihranili 20 % energije, za 20 % zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, delež obnovljivih virov v porabi energije pa povečali na 20 %.

Poraba energije v svetu
Poraba energije v svetu nenehno narašča. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) je leta 2008 svetovna poraba energije znašala 8.428 Mtoe (toe=tona ekvivalenta nafte), to je za 80 % več kot leta 1973 (leto prve svetovne naftne krize). Med porabljenimi energenti še vedno prevladujejo fosilna goriva. Povprečna dnevna svetovna poraba nafte se je od leta 2000 do leta 2010 povečala s skoraj 77 milijonov sodčkov na več kot 87 milijonov sodčkov, glede na napovedi pa se bo ta količina v letu 2011 še povečala.

Poraba energije v Evropski uniji
Po zadnjih dosegljivih podatkih Eurostata je bila leta 2008 končna poraba energije v EU ocenjena na 1168,6 Mtoe ali 2,3 toe na prebivalca. Največ energije na prebivalca so porabili v Luksemburgu, in sicer 8,8 toe/preb., najmanj pa v Romuniji in na Malti, 1,2 toe/preb.; v Sloveniji smo v tem letu porabili 2,6 toe na prebivalca (to je nekoliko več od evropskega povprečja). Načrti za povečanje energetske učinkovitosti Leta 2006 je bila sprejeta Direktiva o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah (2006/32/ES); ta med drugim zahteva, naj si države članice EU postavijo za cilj, da bodo v obdobju 2008–2016 prihranile vsaj 9 % končne energije. Slovenija je to zavezo zapisala v Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost 2008–2016. V tem obdobju naj bi tako prihranili najmanj 4.261 GWh ali 0,366 Mtoe končne energije, to je skoraj toliko, kolikor znaša letna proizvodnja električne energije v slovenskih hidroelektrarnah.

Poraba energije v Sloveniji
Končna poraba energije v Sloveniji je med letoma 2000 in 2008 večinoma naraščala, v letu 2009 pa se je glede na prejšnje leto zmanjšala za več kot 11 %; to zmanjšanje je bilo predvsem posledica svetovne gospodarske in finančne krize. Leta 2009 je bilo porabljenih skoraj 4,9 Mtoe energije oz. skoraj 2,4 toe na prebivalca. Največja sprememba je bila zabeležena v sektorju promet, in sicer se je končna poraba energije v tem sektorju med letoma 2000 in 2009 povečala za več kot 42 %, do leta 2008 pa kar za več kot 64 %. Med letoma 2008 in 2009 se je končna poraba energije zmanjšala v vseh sektorjih; v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu se je zmanjšala za več kot 17 %, v prometu pa za več kot 13 %.

Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije, evropska primerjava, VIR: Eurostat

Categories
Obnovljivi viri energije

Solarna parna elektrarna odprta

Ko pomislimo na sončno energijo, večina nas najprej pomisli na sončne celice (PV). Koncentrirane visoko temperaturne sončne elektrarne uporabljajo leče in zrcala za segrevanje tekočine – sintetično olje. Segreto olje se nato uporablja za ustvarjanje pare pod visokim pritiskom, ki poganja konvencionalno turbino za proizvodnjo električne energije. Nova eksperimentalna solarna parna elektrarna je začela pred kratkim ubratovati v južni Španiji, kjer so želeli izboljšati energetsko učinkovitost obstoječih sistemov z uporabo vode kot medija za delovanje in nove metode za shranjevanje energije, tako da lahko deluje tudi, ko je oblačno ali noč.

Solarna parna elektrarna

Pilotski projekt se nahaja v občini Carboneras in je rezultat sodelovanja med Deutsches Zentrum für Luft- und Raumfahrt (ali DLR) in španskim podjetjem Endesa. Začetek obratovanja je bil uradno 31. marca 2011.

Voda v ceveh je pod tlakom 120 bar, ki posledično ustvarja pregreto paro temperature 500ºC. Visoka temperature pare omogoče bolje izkoristke pri procesu, zniža stroške sončne toplotne energije in tako predstavlja bolj učinkovit sistem.

Solarna parna elektrarna v južni Španiji

Categories
Gospodinjstva Obnovljivi viri energije Stavbe

Obvezna skoraj nič-energijska gradnja

Povzetek iz »DIREKTIVE 2010/31/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA« z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (Člen 9):

 

Skoraj nič-energijske stavbe:
1. Države članice zagotovijo, da:
(a) so do 31. decembra 2020 vse nove stavbe skoraj nič-energijske stavbe, in
(b) so po 31. decembru 2018 nove stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kot lastniki, zagotovijo, da so to skoraj nič-energijske stavbe.

Categories
Industrija Obnovljivi viri energije Transport

Vetrna energija ustvarjena zaradi vlaka

Vsak, ki živi v bližini železniške proge vam lahko pove, da vlak ustvarja kar precej vetra, ko se pelje mimo. Industrijskih oblikovalcev Qian Jiang in Alessandro Leonetti Luparini so ustvarili napravo, ki je nameščena med železniškimi tiri. Ko vlak prevozi napravo, veter v njih požene turbino, ki proizvaja električno energijo. Naprava T-box bi se lahko namestila na železniških progah ali podzemnih železnicah in tako bi izkoristiti, sicer zapravljen, vir električne energije.

Koncept T-box za lovljenje vetra pri železniškem prometu Za razliko od novosti, kot sta projekta Solar Roadways in Solar Wind, naprava T-box ne bi bila odvisna od naravnega vira energije, ampak od vira, ki nastane kot posledica človeških dejavnosti.

T-boxwww.yankodesign.com